Katastrofalna zima 2006/2007

Zima 2006/2007 je bila ne samo izjemno topla, ampak dalec najtoplejša odkar obstajajo podatki. Lahko da tako tople zime v teh krajih ni bilo še od casov ko so dinozavri hodili po Antarktiki. S povprecno temperaturo +5,0°C (december +4,0°C, januar +4,8°C in februar +6,2°C) je kar za 1,3°C presegla do sedaj najtoplejšo zimo 2000/2001. Najnižja temperatura je bila sramotnih -7,9°C 27. januarja, najvišja zabeležena pa 16,7°C 19. januarja. Temperatura je zlezla pod niclo v le 32 dneh, zelo mrzlih juter s temp. pod -10C sploh ni bilo, prav tako ne ledenih dnevov, ko bi temperatura ves dan ostala pod niclo. Še najbližje temu smo bili 25.1, ko je bila Tmax +0,3C. Na drugi strani smo imeli kar 49 dni s Tmax nad 10°C.
Padavin je bilo v tej zimi v 22 padavinskih dnevih 177 mm, kar niti ni tako malo, toda to je bil skoraj izkljucno dež. Meja sneženja se je vecinoma ustavila na 700 m.n.v. (na Gorjancih).

Vecino zime je prevladoval jugozahodnik, ki je prinašal zelo topel zrak, še najdaljše obdobje pogojno hladnega vremena je bilo med 10. in 30. decembrom, ko se temperatura ni dvignila nad 10°C, sicer pa je bila najmocnejša ohladitev 24. januarja zvecer, ko je tudi edinkrat tako snežilo da je nastala 4 cm debela snežna odeja. Sneg je ležal vsega 4 dni.
Drugih zimskih dogodkov ni vredno omenjati. Dejansko smo imeli do 15. januarja bolj kot ne jesensko vreme, po tem datumu, ko se meteorološka zima lomi na pol, pa se je zacelo spomladansko vreme. Tako katastrofalno slabe zime, v kateri je bilo vecino temperaturnih rekordov popravljenih navzgor, res še ni bilo.
Z nadaljevanjem takega trenda globalnega segrevanja utegnejo biti zime kot je bila letošnja, že cez 40 let povsem povprecne.
Ceprav komu tako tople zime ugajajo, ker bo prihranil pri kurjavi, pa imajo take zime katastrofalne posledice za naš ekosistem.